Omemba: Andrej Doblehar

»Mestne promenade postale del našega bogatega televizijskega arhiva, za prihodnost ohranjajo podobo mest in njihovih kulturnih in umetnostnih spomenikov na začetku 21. stoletja.«

»Odkrivanje kulturne dediščine ni nikoli dolgočasno, saj so z njo povezane številne zanimive zgodbe, ti zgodovinski prostori pa v našem času posebej oživijo ob različnih dogodkih; zlasti poleti so v starih mestnih jedrih po vsej Sloveniji številni festivali.«

»Sodelovanje pri dokumentarni seriji Mestne promenade smo v Slovenskih Konjicah doživeli kot izjemno strokovno in hkrati zelo prijetno izkušnjo.«

»Serija mestnih promenad avtorja Andreja Dobleharja s predstavitvijo zgodovinskega razvoja starih mestnih jeder odpira tudi spomeniškovarstveno problematiko predstavitve ostankov starejših mest.«

»V slednje kot družba, ki želi ohraniti narodu lastno kulturno tvornost, vse premalo vlagamo.«

»Niko Kuret pravi, da mora biti jasličar pri snovanju in postavljanju jaslic kot gledališki režiser.«

»Jaslice so družinski zaklad, ki nas povezuje s predniki in toplino božičnih praznovanj lastne družine, zato jih lastniki redko prodajo.«

»Zbiralcev jaslic je veliko in tudi tisto, kar se pojavi na trgu, hitro najde mesto v kakšni zbirki.«

»Jaslice pa so prerasle verski okvir, danes se postavljajo ne samo po cerkvah in domovih, ampak tudi v javnem prostoru.«

»Zdi se mi namreč pomembno, skoraj dolžnost, da kot zbiratelj svojo zbirko dam na ogled javnosti in da ni zaprta v omarah. S tem želim vsem obiskovalcem polepšati božične praznike.«

»Jaslice so simbol božičnih praznikov in v osnovi ostajajo religijski fenomen, ki naj ponazori dogodek Jezusovega rojstva in vernikom pomaga k praznovanju.«

»Številni obiskovalci so presenečeni, da so umetniki, ki jih poznamo iz kanona slovenske umetnostne zgodovine, naredili tudi jaslice, in to takšne, ki v avtorski viziji odstopajo od običajnih predstav miniaturne figuralno-žanrske upodobitve božičnega dogodka.«

»Sam vedno pravim, da je božič tudi praznik kreativnosti, saj jaslice odpirajo izjemno paleto možnosti za ustvarjalnost.«

»Z jaslicami sem se ukvarjal že v otroštvu, seveda z omejenimi možnostmi, pozneje – pred kakšnimi dvajsetimi leti – pa sem prve resnejše jaslice kupil prek spletnega oglasnika.«

»Najrajši bi bila ostala kar na Dunaju, toliko lepega in novega sem tam videla. In takrat sem zatrdno sklenila, da postanem slikarica.«

»Gostovanje na Dunaju je bila naša dolgoletna želja, saj je bil Dunaj za mnoge naše umetnike pred koncem 19. stoletja odločilno središče.«

»Takrat smo začeli zares načrtovati, prizadevanja so se intenzivirala, veleposlanik je prepričal direktorico Belvedera gospo Stello Rollig.«

»Naša želja je bila, da razstavo pripravimo skupaj, da je avstrijski kolegi posvojijo, uvrstijo v svoj redni program.«

»Želeli smo primerjati sočasne avstrijske umetnike z našimi, poiskati paralele in različnosti.«

»Takrat sem se zavedel, kakšno moč ima televizija pri obveščanju, ozaveščanju ljudi.«

»Življenje in delo Naceta Šumija je obenem tudi zgodovina slovenske umetnostne zgodovine, konservatorstva in zlate dobe Televizije Slovenija.«

»Bil je karizmatičen profesor, ki ni samo odlično predaval, ampak nas je predvsem vzgajal – vzgajal v odnosu do umetnosti, v razumevanju umetnosti, dediščine in njenega ohranjanja.«

»Takrat sem se zavedel, kakšno moč ima televizija pri obveščanju, ozaveščanju ljudi. In kakšen učinek ima jasna kredibilna, odločna beseda pred široko javnostjo.«

»S svojim načinom pripovedovanja je znal pritegniti tudi tiste gledalce, ki jih prej stvari niso kaj dosti zanimale. In to je velika vrednota.«

»To je bila izjemno dragocena izkušnja, vendar se v zgodnjih študentskih letih nisem zavedal, kako pomemben je tudi Šumijev televizijski opus.«

»Jemčeve umetnine v mnogih stalnih zbirkah po svetu«

»Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati«

»Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati, saj je Jemčev opus res obsežen, gotovo pa je, da se je prav v vsaki od njih izmojstril ter z gesto, barvo in svetlobo ustvaril prepoznaven likovni svet, ki živi zlasti v slikah velikih formatov.«

»Nace Šumi je bil karizmatičen predavatelj, ki je z odprtimi razpravami in lastnim zgledom spodbujal k samostojnemu prepoznavanju umetnin, učil, da se je treba za ohranitev dediščine nenehno boriti in da noben dosežek ni zagotovljen in dokončen.«

»Stal je pred vhodno fasado in sočasno govoril o fasadi in o tistem, kar je na drugi strani. Vedno je imel v glavi celo stavbo, nikoli ni razlagal parcialno.«